Po Meniševski poti nas je kolesarilo okoli 50. Bilo je lepo, samo prehitro smo zdirjali po lepotah menišije. Potrebno se bo še vrniti v ta naš Koželjski graben, škoda da ni bilo še nekaj naših in domačih kolesarjev. Drugo leto to ponovimo vsi vabljeni-klobasa je bila spet dobra in čaj ki ga je skuhala Marica (domač iz rožic).
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
Nekateri pa še na kofetu ne dajo čelade z glave! Tapravi kolesarji! ;)
Iva, Breda in Miloš se ve.
Objavite komentar